»To je praznik ljubezni do slovenske besede, ki povezuje Slovence povsod« - je svoj praznični nagovor začel predsednik Dr- žavne slovenske samouprave Martin Ropoš 10. februarja v gornjeseniškem kulturnem domu, kjer so se zbrali številni učenci porabskih šol z dvojezič- nim in narodnostnim poukom, da bi proslavili Dan slovenske kulture. 

Prvi mož krovne organizacije je med drugimi pozdravil državno sekretarko slovenskega šolskega ministrstva dr. Andrejo Barle Lakota, državnega podsekretarja na Ministrstvu za človeške vire (EMMI) Attilo Fülöpa, namestnico veleposlanice RS v Budimpešti Metko Lajnšček, generalnega konzula RS v Monoštru dr. Borisa Jesiha, parlamentarno zagovornico slovenske narodnosti Eriko Köleš Kiss, predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem Jo- žeta Hirnöka, vodjo monoštrskega okrajnega urada Istvána Orbána, župana Mestne občine Monošter Gáborja Huszárja ter druge župane, kulturne in pedagoške delavce. Predsednik Ropoš je še poudaril, da so lahko Slovenci na Mad- žarskem srečni, da so se rodili za Slovence. Nekateri pa zavržejo svojo identiteto, ker morda ne poznajo bogastva slovenske kulture: »Slovenski pregovor pravi: ’Neumen je tisti ptič, ki se sramuje svojega gnezda.’ Zavedajmo se tega in spoštujmo vse to. Tako bomo na najboljši način praznovali 8. februar, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik« - je zaključil Martin Ropoš. »Duša naroda se zrcali v kulturi« - je v svojem slavnostnem nagovoru misel nadaljevala državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport RS dr. Andreja Barle Lakota. Po njenih besedah se ljudje neprestano sprašujemo, kdo smo, kaj počnemo in kaj je naša identiteta. O Porabskih Slovencih je povedala, da uresničujejo vsak dan besede slovenske himne, živijo namreč skupaj z drugim narodom in gradijo mostove. »Zahvaljujem se tudi vsem pedagoškim delavcem, ki zagotovo vlagate veliko več srčnosti in duše, kot bi jo sicer, zato, da ustvarjate nov svet, v katerem bomo živeli skupaj, prijateljsko, kot pravi naš veliki pesnik Prešeren« - tako državna sekretarka. Praznične besede je izrekel tudi podsekretar za narodnosti in odnose s civilno družbo na Ministrstvu za človeške vire Attila Fülöp. Spominjal se je predaje obnovljenega monoštrskega Slovenskega doma pred tremi meseci, ki naj bi bila dostojen uvod v tokratni praznik. V preteklih letih je sodelovanje med srednjeevropskimi državami postalo pomembnejše, tako podsekretar, zato se podpirajo tudi narodnosti v teh deželah. »Ob gospodarskem in diplomatskem sodelovanju je potrebno ustvariti pogoje za praznovanje kulturnih praznikov, za doživljanje lastne kulture. Ne gre le za golo preživetje, temveč za zagotavljanje življenja v skupnosti« - je poudaril Attila Fülöp in navedel misel madžarskega skladatelja Zoltána Kodálya: »Kulture se ne da podedovati - vsaka generacija si jo mora znova priboriti.« Državni podsekretar je še dodal, da bo madžarska vlada v letu 2017 - ob podpori obema dvojezičnima šolama - zagotovila dodatna sredstva za obnovo monoštrske baročne cerkve (20 milijonov forintov) in dolnjeseniške cerkve (12 milijonov forintov) ter omogočila postavitev kipa Avgusta Pavla na Gornjem Seniku in izdajo knjige o ljudskem pripovednem izročilu Porabskih Slovencev. Na oder so nato najprej stopili učenci pobratene OŠ Kuzma. Pod mentorstvom Jožice Füjkaš so predstavili dramatizacijo nekaterih Prešernovih pesmi, videli smo celo pesnika v skrbeh, kaj in kako naj napiše. Spoznali smo zapeljivega povodnega moža, trpljenje nezakonske matere in prerekanje dveh ljubimcev ob prihodu železne ceste v njihove kraje. Gorički šolarji so na koncu programa nazdravili z verzi Prešernove zdravljice. Pevski zborček na Gornjem Seniku vodi učiteljica Ibolya Neubauer, na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku je skupina zapela tri pesmi: Pre- šernovo, ljudsko in madžarsko (slednja z domoljubno vsebino morda ni bila najbolj primerna za slovenski praznik). Vmes smo slišali deklamacijo madžarskega prevoda Prešernovega soneta v izvedbi Kristófa Császárja in pesem »Nezakonska mati« v interpretaciji Dóre Doszpot (oba sta učenca monoštrske Gimnazije Mihálya Vörösmartyja). Eden od vrhuncev proslave je bila vsekakor dramska uprizoritev slovenske ljudske pravljice »Sedem laži«, ki so jo izvedli gornjeseniški učenci pod taktirko učitelja-asistenta Nina Gumilarja. Šolarji so govorili suvereno, nekateri so se celo izkazali z igralskimi spretnostmi - pohvalna pa je bila tudi uporaba porabske narečne govorice. Šolarji DOŠ Števanovci so se tokrat pripravili z dvema veselima pesmima Toneta Pavčka. Aurél Csizmár je interpretiral »Nesrečen sonet«, Gertrúd Bedi, Mátyás Farkas in Yvette Csizmár pa so deklamirali »Orfejevo pesem«. Književno predstavo je s pesmima na harmoniko popestril dijak Srednje strokovne šole Béla III. Szilárd Gyécsek. Program se je zaključil veselo: gornjeseniška šolska folklorna skupina je pod mentorstvom Margite Gyécsek zaplesala splet »rejzke«, »rozinke« in »ajnccvajdraja«, s toplimi željami pa sta se od občinstva poslovili gimnazijki Krisztina Zsöks in Regina Labricz, ki sta program dvojezično povezovali na podlagi scenarija višje svetovalke za porabsko šolstvo mag. Valerije Perger. -dmPESTER OTROŠKI PROGRAM ZA SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK »Potrebno je zagotoviti možnost tudi za udejstvovanje v kulturi« - je poudaril podsekretar EMMI Attila Fülöp Po premeteni laži najmlajšega fanta mu mati dovoli poročiti hčer (dramski krožek) Zborček DOŠ Jožefa Košiča je zapel tri pesmi različnih žanrov Učenci DOŠ Števanovci so v kulturni dom pričarali duh Toneta Pavčka

Foto: M. Kozar

Porabje